Twitter, mikro blogerska storitev in skupnost, te dni praznuje 3 leta. Sam Twitter ostaja precej nespremenjen že skozi ves čas, veliko novega pa se dogaja okoli Twitter aplikacij.

Vsak dan se povprečno pojavi po ena nova, še bolj (ne)smiselna kot prejšnja. Vseh je trenutno že skoraj 600 (seznam). Izdelava takšnih aplikacij je po večini precej enostavna, saj je potrebno razviti samo eno funkcionalnost poleg API login sistema, ki je tudi dosegljiv na spletu. Da ne pozabim, tukaj je seveda zaželen še soliden web 2.0 (grrr) dizajn.

Te funkcionalnosti (lahko bereš ideje) so dejansko zgolj neka topla voda iz realnega sveta, ki jih Twitter ekipa še ni razvila (namerno, nenamerno, vedo sami). Ampak med uporabniki so pravi mali hype, ker le ti želijo nekaj več kot le kratek status update.

Torej, kakšna bo prihodnost aplikacij? Od daleč vse skupaj izgleda kot Facebook, kajne? Kot kaže, je Facebook dve leti nazaj storil zares dober korak, ko je odprl platformo za javnost in omogočil integracijo aplikacij tretjih oseb (samo API ni dovolj). Na ta korak mogoče nakazuje tudi Twitter Connect, ki naj bi bil že v testiranju (da ne bo potrebno aplikacijam več shranjevati dostopov uporabnikov). Druga možnost je, da bodo, meni nič – tebi nič, prekopirali najboljše (najbolj donosne?) in jih zapakirali v svoj sistem. Naivneži o dobrih odkupih lahko le sanjajo – če že, gotovo ne zaradi ideje, ampak znanja in teama (primer Summit). Tretja možnost pa je, da bo ostal Twitter kakršen je, enostaven in strogo namenski, aplikacije pa tudi kakršne so (in oboji se bodo monetizacije lotevali po svoje).

Se pa pojavi tukaj še ena neznanka, ki je zopet Facebook. Le ta lahko pošteno vpliva na rast ali upad popularnosti samega Twitterja (in posledično tudi aplikacij), saj se pospešeno trudijo vpeljati pravi tok aktivnosti (activity stream) v njihov graf – torej Twitter stil. V activity streamu pa se mogoče nahaja tudi zlato - iskanje v živo (odkrit po naključju s strani Summita).

Čeprav mnogi pravijo, da Twitter že prehaja v mainstream, jaz temu nekako ne verjamem. Saj vemo, kdor aktivno počne nekaj, se mu res celi svet vrti samo okrog tega. Pa tudi če ga uporabljajo nekateri znani in kakšno večje podjetje, iz dolgega časa ga gotovo ne.

Mislim, da sem na polemiko glede smiselnosti aplikacij odgovoril. Če pa se kdo želi podati v ta posel in potrebuje dodatno znanje, pa že lahko odda prednaročilo za 400 strani debelo knjigo samo na temo Twitter API-ja.

Če gledam trenutno stanje in delovanje Twitterja, potem vem, da bodo izbrali opcijo, ki bo omogočala razvoj za njih najboljšega poslovnega modela. Kot opombo dodajam, da prejšnja poved vsebuje ironijo in resnico v enem, kakor pač želiš razumeti.

Če odgovorim z eno besedo lahko rečem samo težko.

Preden se odločiš, da boš začel iskati tvegani kapital, bi po mojem mnenju morala celotna ekipa tvojega startUpa temeljito odgovoriti na tri ključna vprašanja. Pa ne za to, da bi zadovoljili formalnostim, pač pa za to, da ne bi zapravljali časa in volje na stvareh, kjer statistika ni na vaši strani.

Ali res potrebujemo tvegani kapital?

Če ste dobra ekipa z znanjem in deloma tudi izkušnjami, boste kmalu ugotovili, da kapitala tako močno zopet ne potrebujete – vsaj na samem začetku. Gotovo lahko skupaj naberete tudi nekaj 10 tisočakov. Če še vedno mislite nasprotno, se še enkrat vprašajte, ali tega res ne delate, ker je to moderno ali fino, da startUp že na začetku kupčka s 100 tisoč (valuto izberi sam) ali več denarja. Seveda investitor ni samo svež denar, ampak puščam to temo za drugič.

Ali imamo že kaj pokazati investitorjem?

Kot sem že v enem prejšnjih prispevkov opisal, sama ideja ni vredna veliko. Investitorji vlagajo v ljudi. V sposobne ljudi, delavne, z znanjem na svojih področjih. V ljudi s pravim načinom razmišljanja. To pomeni, da preden pridete k investitorju, morate imeti že nekaj za pokazati. Vedeti morate kako boste celoten posel razvili (četudi bo potem drugače). Le tako lahko ekipa upraviči prejšnje karakteristike. S tem pokažete tudi resnost, da ni to muha 7 dnevnica (ni redek pojav).

Ali poznamo koga, ki pozna koga, ki pozna investitorja?

Morda se sliši zapleteno vprašanje, ampak tukaj se navezujem predvsem na poznanstva ustreznih ljudi. Četudi imaš super idejo, priporočilo kredibilne osebe investitorju idejo prekaša. Investitorji so ljudje (morda malo manj v primeru skladov). Marsikdaj sem že slišal, da se velika večina investicij realizira preko poznanstev in ne na način, da se boste na kratko predstavili potencialnim investitorjem ter pokazali obetajoč poslovni načrt.

Dodajam še dve informaciji. Višina tveganega kapitala v Sloveniji je precej nizka, kar pomeni, da računati na visok izkupiček ni realno. Kot drugo pa velja predvsem za internetne startUpe. Slovenski investitorji temu niso preveč naklonjeni (osebna percepcija), razlogov zna biti tukaj več – o tem bom pisal v kakšnem izmed prihodnjih prispevkov.

Seveda pa podpiram sodelovanja na natečajih za tvegani kapital (Itime, start:up, Seedcamp…), saj si s tem povečuješ možnosti za investicijo, spoznavaš nove ljudi in širiš svojo idejo. Ali celo promoviraš svoj produkt / storitev.

V vsakem primeru pa moraš imeti plan, kako izpeljati idejo brez centa tretje osebe!

V Sloveniji se vse več govori o startUpih. Predstavljam nekaj domačih virov, kjer so informacije na to tematiko dosegljive.

Investitorji

Veliko informacij v povezavi s startUpi (predvsem kako in kaj na začetku) se najde na spletni strani kluba Poslovnih angelov Slovenije, malo manj na strani podjetja za upravljanje tveganega kapitala RSG Kapital.

Portali in forumi

Koristne informacije so tudi na spletnem portalu podjetniškega inkubatorja Tovarne podjemov. Občasno prirejajo zanimiva predavanja, delavnice in dogodke. Tu je še spletni portal MladiPodjetnik, ki nudi podjetniški forum in članke ter hkrati tudi predavanja in delavnice (startUpi so redkeje obravnavani).

Blogi

Izpostaviti moram predvsem blog Blaža Kosa. Čeprav je trenutno (no, že kar dolgo) v prenovi, ima Blaž res zanimive prispevke na teme podjetništva, startUpov, tveganega kapitala, osebnega razvoja… Pred kratkim pa je o tematiki startUpov začel pisati tudi Agej (morda včasih malo na čuden način, ampak dobro).

Po nekaj formalnih uvodnih prispevkih, začenjam prvi tematski prispevek s površinskim pregledom ideje startUpa.

Torej, osnova startUpa je ideja. Z idejo se vse začne. Ideja v večini primerov rešuje nek problem in dodaja novo dodano vrednost (če govorimo konkretno, lahko tudi novo funkcionalnost), za katero pa zopet stojijo novi problemi. Gledano s tega stališča, so nove ideje temelj razvoja na vseh področjih.

Ampak, samo tedaj, ko je ideja realizirana. Ker če prejšnja ideja ne bi bila realizirana, mi ne bi dognali naše. S tem se nekako nanašam tudi na dejstvo, da ideja samo po sebi ni vredna veliko. Že zaradi tega, ker se eno idejo da realizirati na več načinov. Marsikdaj vidimo nekaj realizirano in rečemo, da bi se mi tega lotili drugače.

Sam ideje razvrščam v 3 skupine (osredotočene na področje interneta).

1. Poslovne ideje. To je kratko poimenovanje idej s poslovnim modelom. Za sabo imajo realen problem, ki ga bodo reševale. Imajo tudi dokaj ozko ciljno publiko, ki ta problem ima.

2. Velike ideje. To so ideje, ki rešujejo problem ogromne množice ljudi ali jim dodajajo precejšno dodano vrednost. So podlaga za The next big thing.

3. Ideje na pamet. To so ideje ki se realizirajo kot izziv brez realne podlage, ampak predvsem zato, ker je to fino.

Obstaja pa še ena skupina idej, to pa je kombinacija Velike ideje in Ideje na pamet. Čeprav znajo biti nagrade tukaj zelo velike, pa so možnosti precej male (sem nekako uvrščam Facebook).

Verjetno lahko uganeš, katere imam sam najraje (mislim da enako razmišljajo tudi slovenski startUp investitorji). To so poslovne ideje. Iz te vrste idej se lahko že od začetka gradi zares lep poslovni sistem, ki je kasneje osnova za uspešno podjetje.

Kmalu se bom dotaknil širše razlage, prednosti in slabosti posameznih skupin.

Zakaj

S predstavitvijo na startUper.si boš svoj startUp predstavil in izpostavil bralcem, investitorjem, ostalim medijem ter tudi potencialnim strankam. Hkrati boš imel prednost pri objavi zanimivosti v povezavi s tvojim startUpom (nadgradnje, novi produkti, dogodki…).

Kako

Najprej moraš svoj startUp predstaviti uredniku. Opiši čimveč stvari v povezavi s startUpom in po možnosti priloži tudi logo. Uredniku omogoči vsaj osnovno izkušnjo (demo ali vsaj podrobna predstavitev) s produktom ali storitvijo, na podlagi katere bo lahko dodal tudi svoje mnenje. Več zanimivosti kot boš navedel, bolj zanimiva bo dejanska predstavitev.

Predstavitev v kategoriji “StartUp se predstavi” poleg avtorjevega dela dopolnjuje tudi odstavek, napisan s strani samega startUpa (največ 50 besed) – torej tebe. Nekakšen 50 besedni elevator pitch. Ta odstavek bo objavljen brez sprememb avtorja prispevka in naj bo primeren tudi za objavo brez ostalega opisa. Izkoristi moč tega odstavka.

Več informacij najdeš na zavihku O strani pod naslovom Sodelovanje in zavihku Kontakt. Še prej pa preveri, če je tvoj startUp ustrezen za objavo na startUper.si.

Splošna definicija in dejavniki startUpa, ki je ustrezen za rubriko “StartUper se predstavi”, bazo slovenskih startUpov in nadaljnje spremljanje na strani startUper.si.

Mlado podjetje, nastalo na slovenski iniciativi, ki deluje na področju nove tehnologije in sodobnih medijev.

Osnova

Osnova startUpa mora biti produkt ali storitev (predstavljena kot produkt) z dodano vrednostjo. Pomembna je tudi inovativnost.

Usmerjenost

StartUp mora biti že od začetka usmerjen tudi globalno. Globalna usmerjenost (sploh primarna) je pomemben dejavnik.

Pravni status

Pravni status startUpa načeloma ni pomemben, niti v začetku ni zahtevan. Lahko je tudi podjetje registrirano izven Slovenije.

Ekipa

Pomembno je, da je začetna pobuda startUpa s strani Slovencev. Glede na velikost ekipe omejitev ni.

Prototip

StartUp mora imeti izdelan vsaj nekakšen prototip. Sama ideja še ne pomeni, da je neka entiteta startUp (ki bi sodil v okvir strani startUper.si).

Splošni fokus strani startUper.si je na startUpih s področja interneta. Vsak startUp je zgodba zase in bo tudi obravnavan na individualni ravni. Zgornje so le približki startUpa, ki je primeren za stran startUper.si.