Tako je, TechCrunchu je nekdo poslal več kot 300 zelo zaupnih internih dokumentov, ki jih je pridobil z vdorom v njihov sistem (šlo naj bi za slaba gesla, ampak ni pomembno). Ti so se odločili (po posvetovanju z odvetnikom, Twitterjem in lastno vestjo), da bodo del precej zanimivih informacij delili tudi z nami (zelo zaupne informacije bodo ostale od njih nerazkrite, morda bodo prišle na dan preko drugih virov).

Čeprav ne bom posebej komentiral postavk (informacij je veliko), bi rad samo rekel, da se splača prebrati. Ogromno se da naučiti, kako se igra takšen posel. In igra mislim dobesedno.

Na kratko, tukaj so njihovi interni sestanki, sestanki z vsemi večjimi igralci, investitorji… Spoznamo plane, načine razmišljanja, taktiko, spletkarjenje…

Klik do informacij.

Izpostavil bi samo en zanimiv citat:

Can we do to google what google has done to others?

Twitter mi postaja vse bolj všeč (kot družba), ker igrajo svojo igro. Bravo.

Pred mesecem in pol sem pisal prispevek o bitki med spletnimi brskalniki, ki ga nisem objavil. V njem je med drugim tudi pisalo:

Microsoft pa mislim, da prav nasprotno kot Firefox. Obetajo se mu boljši časi, na področju vseh internetnih zadev (od iskalnika, oglaševanja, brskalnika, storitev…).

In v to vedno bolj verjamem. Microsoft ponovno prodira na trg iskalnikov, z dvema močnima potezama.

Prvi in najmočnejši je njihov nov skriti adut Bing (projektno ime Kumo). Javnosti bo dostopen 3. junija, od njega pa si lahko obetamo precej. Naj ne bi bil samo search engine, ampak decision engine. Čeprav njegove kvalitete še ni možno argumentirati, vanj zaupam. Zelo pozitivno je tudi, da z malo raziskovanja ugotovimo, da bo zelo verjetno deloval na lokalnih domenah in v domačem okolju (kar je za večino super). Mnogi se obešajo na ime. Čeprav se bo to pokazalo šele čez čas, mislim, da je Bing dobra odločitev.

Drugo pa je iskalni posel z Yahoo-jem. Tako dolgo se že šušlja in baranta o tem, da glede na Microsoftove interese v iskalniškem poslu, ta dogovor enostavno mora iti skozi. Mora, precej kmalu!

Microsoft, čeprav z zamikom nekaj let, prihaja v spletno igro. Na brskalniškem trgu bo ohranil ali celo pridobil s strani IE8, vsi verjamemo v Windows 7, iskalnik bo napredoval, oglaševanje na njemu in skozi PubCenter (Adsense tekmec) bo v vzponu, na trgu spletnih storitev za množice pa se bo moral še zelo dokazati.

Ena stvar pa je, ki mi pri Microsoftu (predvsem njihovem marketingu) ni najbolj všeč, čeprav je logična. Vedno in povsod želijo nastopiti kot velik tekmec in zadeti prav vse na tem planetu, namesto, da bi ciljali na tisti del publike, ki jih z lahkoto zakurijo, kateri to stvar vzljubijo in sami širijo virusni marketing naprej. Applu in Googlu je to v krvi. V primeru Binga bi se npr. Microsoft moral zagreti najprej za webmasterje, da se začnejo osredotočati tudi nanj. Kaj pa vem, morda je to v planu B, ko zapravijo predvidenih $100 milijonov za promocijo.

Na drugi strani se je Google začel obnašati precej evil na več področjih in še bolj se bo. Vprašanje je, kam lahko v tem času pride, medtem ko Microsoft le sledi temu, kar je veliki G že opravil z odliko. Google ne sme postati Internet, niti Microsoft. Želimo zdravo tekmovalnost in neodvisnost.

Na koncu še dodajam eno svojo misel. Google bo izgubil vsaj dvakrat toliko v iskalniškem poslu, kot bo pridobil na trgu brskalnikov.

Kot bom še velikokrat omenil, želja in namen našega startUpa ne sme biti odkup, prevzem (acquisition). Razviti moramo posel in ob tem uživati.

Nekako se mi postavlja misel, da bolj ko startUp hrepeni po investicijskemu kapitalu drugih, večja je možnost, da je njihova prva želja prodaja in manj razvitje posla.

Na to tematiko me je napeljalo trenutno aktualno dogajanje v povezavi z eBayem – StumbleUpon in Skype. eBay ju ima na prodajnih policah, najverjetnejši kupci pa so bivši ustanovitelji in lastniki, ki jih, v obeh primerih, podjetje zopet zanima (čisto sveža novica je, da bo Skype šel v prvi polovici naslednjega leta v IPO kot ločeno podjetje pod okriljem eBaya in do prodaje sedaj naj ne bi prišlo).

Tukaj se bom bolj dotaknil prvega, StumbleUpon – socialno orodje za raziskovanje novih, zanimivih spletnih strani. Slabo leto po prevzemu s strani eBaya ($75 mio), se je silovita rast ustavila in začela padati, trenutno pa stagnira. Sedaj je dejansko posel zopet v rokah ustanoviteljev (cena naj bi bila precej nižja od prevzema) in se bo nadaljeval v okviru klasičnega startUpa. Ti so priskrbeli tudi finance (ob pomoči novih investitorjev). In zelo verjetno je, da se bo podjetju pod novimi (starimi) lastniki godilo dosti boljše.

To je en del dokaza, da vsak odkup za ustanovitelja le ni tisto, kar si sprva misli. Zelo všeč mi je tudi primer Bloggerja, ki ga je kupil Google. Soustanovitelj, Evan Williams, je iskal nove navdihe in je sedaj zopet na vrhu s Twitterjem.

Na kratko pa navajam še en primer takšnih odkupov, ki ga je na TC opisal M. Arrington. In sicer gre za Webshots, photo-sharing stran. Leta 1999 je bila prodana podjetju Excite za $82.5 mio v delnicah. Po bankrotu podjetja leta 2001 (vsega denarja niso dobro vnovčili), so jo ustanovitelji odkupili nazaj za $2.5 mio in jo čez tri leta (2004) podali v roke CNET Networks za $71 mio (gotovina). Ti pa so ga čez tri leta prodali naprej za $45 mio. Nadvse zanimivo, česa vse so zmožni prvotni ustanovitelji…

Twitter, mikro blogerska storitev in skupnost, te dni praznuje 3 leta. Sam Twitter ostaja precej nespremenjen že skozi ves čas, veliko novega pa se dogaja okoli Twitter aplikacij.

Vsak dan se povprečno pojavi po ena nova, še bolj (ne)smiselna kot prejšnja. Vseh je trenutno že skoraj 600 (seznam). Izdelava takšnih aplikacij je po večini precej enostavna, saj je potrebno razviti samo eno funkcionalnost poleg API login sistema, ki je tudi dosegljiv na spletu. Da ne pozabim, tukaj je seveda zaželen še soliden web 2.0 (grrr) dizajn.

Te funkcionalnosti (lahko bereš ideje) so dejansko zgolj neka topla voda iz realnega sveta, ki jih Twitter ekipa še ni razvila (namerno, nenamerno, vedo sami). Ampak med uporabniki so pravi mali hype, ker le ti želijo nekaj več kot le kratek status update.

Torej, kakšna bo prihodnost aplikacij? Od daleč vse skupaj izgleda kot Facebook, kajne? Kot kaže, je Facebook dve leti nazaj storil zares dober korak, ko je odprl platformo za javnost in omogočil integracijo aplikacij tretjih oseb (samo API ni dovolj). Na ta korak mogoče nakazuje tudi Twitter Connect, ki naj bi bil že v testiranju (da ne bo potrebno aplikacijam več shranjevati dostopov uporabnikov). Druga možnost je, da bodo, meni nič – tebi nič, prekopirali najboljše (najbolj donosne?) in jih zapakirali v svoj sistem. Naivneži o dobrih odkupih lahko le sanjajo – če že, gotovo ne zaradi ideje, ampak znanja in teama (primer Summit). Tretja možnost pa je, da bo ostal Twitter kakršen je, enostaven in strogo namenski, aplikacije pa tudi kakršne so (in oboji se bodo monetizacije lotevali po svoje).

Se pa pojavi tukaj še ena neznanka, ki je zopet Facebook. Le ta lahko pošteno vpliva na rast ali upad popularnosti samega Twitterja (in posledično tudi aplikacij), saj se pospešeno trudijo vpeljati pravi tok aktivnosti (activity stream) v njihov graf – torej Twitter stil. V activity streamu pa se mogoče nahaja tudi zlato - iskanje v živo (odkrit po naključju s strani Summita).

Čeprav mnogi pravijo, da Twitter že prehaja v mainstream, jaz temu nekako ne verjamem. Saj vemo, kdor aktivno počne nekaj, se mu res celi svet vrti samo okrog tega. Pa tudi če ga uporabljajo nekateri znani in kakšno večje podjetje, iz dolgega časa ga gotovo ne.

Mislim, da sem na polemiko glede smiselnosti aplikacij odgovoril. Če pa se kdo želi podati v ta posel in potrebuje dodatno znanje, pa že lahko odda prednaročilo za 400 strani debelo knjigo samo na temo Twitter API-ja.

Če gledam trenutno stanje in delovanje Twitterja, potem vem, da bodo izbrali opcijo, ki bo omogočala razvoj za njih najboljšega poslovnega modela. Kot opombo dodajam, da prejšnja poved vsebuje ironijo in resnico v enem, kakor pač želiš razumeti.

Če odgovorim z eno besedo lahko rečem samo težko.

Preden se odločiš, da boš začel iskati tvegani kapital, bi po mojem mnenju morala celotna ekipa tvojega startUpa temeljito odgovoriti na tri ključna vprašanja. Pa ne za to, da bi zadovoljili formalnostim, pač pa za to, da ne bi zapravljali časa in volje na stvareh, kjer statistika ni na vaši strani.

Ali res potrebujemo tvegani kapital?

Če ste dobra ekipa z znanjem in deloma tudi izkušnjami, boste kmalu ugotovili, da kapitala tako močno zopet ne potrebujete – vsaj na samem začetku. Gotovo lahko skupaj naberete tudi nekaj 10 tisočakov. Če še vedno mislite nasprotno, se še enkrat vprašajte, ali tega res ne delate, ker je to moderno ali fino, da startUp že na začetku kupčka s 100 tisoč (valuto izberi sam) ali več denarja. Seveda investitor ni samo svež denar, ampak puščam to temo za drugič.

Ali imamo že kaj pokazati investitorjem?

Kot sem že v enem prejšnjih prispevkov opisal, sama ideja ni vredna veliko. Investitorji vlagajo v ljudi. V sposobne ljudi, delavne, z znanjem na svojih področjih. V ljudi s pravim načinom razmišljanja. To pomeni, da preden pridete k investitorju, morate imeti že nekaj za pokazati. Vedeti morate kako boste celoten posel razvili (četudi bo potem drugače). Le tako lahko ekipa upraviči prejšnje karakteristike. S tem pokažete tudi resnost, da ni to muha 7 dnevnica (ni redek pojav).

Ali poznamo koga, ki pozna koga, ki pozna investitorja?

Morda se sliši zapleteno vprašanje, ampak tukaj se navezujem predvsem na poznanstva ustreznih ljudi. Četudi imaš super idejo, priporočilo kredibilne osebe investitorju idejo prekaša. Investitorji so ljudje (morda malo manj v primeru skladov). Marsikdaj sem že slišal, da se velika večina investicij realizira preko poznanstev in ne na način, da se boste na kratko predstavili potencialnim investitorjem ter pokazali obetajoč poslovni načrt.

Dodajam še dve informaciji. Višina tveganega kapitala v Sloveniji je precej nizka, kar pomeni, da računati na visok izkupiček ni realno. Kot drugo pa velja predvsem za internetne startUpe. Slovenski investitorji temu niso preveč naklonjeni (osebna percepcija), razlogov zna biti tukaj več – o tem bom pisal v kakšnem izmed prihodnjih prispevkov.

Seveda pa podpiram sodelovanja na natečajih za tvegani kapital (Itime, start:up, Seedcamp…), saj si s tem povečuješ možnosti za investicijo, spoznavaš nove ljudi in širiš svojo idejo. Ali celo promoviraš svoj produkt / storitev.

V vsakem primeru pa moraš imeti plan, kako izpeljati idejo brez centa tretje osebe!

V Sloveniji se vse več govori o startUpih. Predstavljam nekaj domačih virov, kjer so informacije na to tematiko dosegljive.

Investitorji

Veliko informacij v povezavi s startUpi (predvsem kako in kaj na začetku) se najde na spletni strani kluba Poslovnih angelov Slovenije, malo manj na strani podjetja za upravljanje tveganega kapitala RSG Kapital.

Portali in forumi

Koristne informacije so tudi na spletnem portalu podjetniškega inkubatorja Tovarne podjemov. Občasno prirejajo zanimiva predavanja, delavnice in dogodke. Tu je še spletni portal MladiPodjetnik, ki nudi podjetniški forum in članke ter hkrati tudi predavanja in delavnice (startUpi so redkeje obravnavani).

Blogi

Izpostaviti moram predvsem blog Blaža Kosa. Čeprav je trenutno (no, že kar dolgo) v prenovi, ima Blaž res zanimive prispevke na teme podjetništva, startUpov, tveganega kapitala, osebnega razvoja… Pred kratkim pa je o tematiki startUpov začel pisati tudi Agej (morda včasih malo na čuden način, ampak dobro).